PRIORITETE POZIVA

 

 

 

      1.)  Cilji - Kaj želite narediti in zakaj?

 

         a.) boriti se proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji, z omogočanjem dialoga in skupnih aktivnosti posameznikov iz različnih kulturnih, etničnih in religioznih ozadij in s poudarkom na integraciji mladih ljudi manjšinske pripadnosti;

 

    S projektom skušamo doseči boljšo družbeno ozračje za pripadnike manjšinskih skupin in povečati zavedanje o etničnih temah in njihovo razumevanje med mladimi v različnih državah jugovzhodne Evrope. Cilj je spodbujati integracijo mladih iz manjšinskih in večinskih skupin preko skupnih aktivnosti, s katerimi bodo bolje razumeli medsebojne kulture, navade in tradicije. Na ta način se bo izboljšalo tudi družbeno ozračje v programskih državah.

 

    Vse aktivnosti bodo pripravljali mladi iz regij, kjer je odstotek manjšin visok, sodelovali bodo pripadniki družbenih manjšin in večine.

 

     

       Cilji:

            - pridobiti veščine za delo v multikulturnem okolju

            - oceniti delo z mladimi v navezavi na prakso enakih možnosti

            - raziskati tematike, kot so rasizem, predsodki, diskriminacija, enake možnosti, netolerantnost

           - ponuditi mladim priložnost, da nadaljujejo delo na teh področjih in razvijajo projekte v okviru Programa Mladina

            - razvijati zavedanje posameznikov o teh vprašanjih in ponuditi prostor za refleksijo in izmenjavo izkušenj

           - izpostaviti vlogo medkulturnega učenja v delovanju proti rasizmu in v reševanju tveganj in nesporazumov, povezanih s kulturnimi razlikami

 

           b.) uporabiti šport in izobraževanje na prostem kot orodje za družbeno integracijo in neformalno učenje s poudarkom na vključevanju hendikepiranih mladih.

 

     2. Delovne metode - Kako boste dosegali cilje?

 

              a.) inovativni vidiki projekta:

 

     Bolgarija je država, ki je sprejeta kot otok stabilnosti in miru v JV Evropi, zato želimo s sosednjimi državami izmenjati naše izkušnje. To zahteva sodelovanje organizacij iz Zahodne Evrope, ki so s svojimi praksami in znanjem lahko nekakšen vzor in sodelovanje nevladnih organizacij iz držav, ki jih pretresajo konflikti. Organizacije iz Srbije, Makedonije in Hrvaške v projektu niso partnerske, ampak podporne organizacije. Te države so z ozirom na položaj manjšin in družbeno izključevanje med bolj problematičnimi in dejstvo, da ta problem lahko rešimo le skupnimi aktivnostmi v celotni regiji, zahteva podporo organizacij iz teh področij, ki bodo lahko rezultate projekta razširjale.

 

     Prav v tem, da se problem obravnava na ravni celotne regije, hkrati pa se upošteva specifične potrebe posameznih manjšin, je projekt inovativen. Večina aktivnosti je že bila izvajana v državah, ki sodelujejo v projektu, vendar nikoli s skupnim ciljem vseh držav - boriti se proti rasizmu in diskriminaciji.

 

     'Potni list za toleranco', ki ga bodo oblikovali in napisali mladi iz JV Evrope iz različnih etničnih in kulturnih ozadij, predstavlja nov način razmišljanja. Uporaba več kot sedmih jezikov in vključevanje informacij o krajih, pomembnih z vidika kulturne dediščine v JV Evropi, je nov vidik razvijanja različnosti in tolerance v sodelujočih državah.

 

             c.) Kako boste mlade vključili v pripravo, implementacijo in nadaljevalne aktivnosti projekta in katere osebe in skupine bodo še imele korist od projekta?

 

     Delovno skupino bodo sestavljali predvsem mladi ljudje, ki bodo imeli pomembno vlogo v pripravljalnih in evalvacijskih sestankih v fazah priprave in nadaljevanja aktivnosti.

 

     V fazi implementacije projekta bodo mladi sodelovali na delovnih sestankih, pomagali bodo pri pripravi in izvajanju kampanj v svojih državah, vsi sodelujoči na natečajih bodo mladi med 16-im in 25-im letom. Več kot 200 mladinskih voditeljev, prostovoljcev in mladinskih delavcev, bo neposredno vključenih v projekt. Vodili bodo kampanje za osveščanje javnosti, natečaje in informativne sestanke.

 

             d.) Kako boste združili sodelovanje, usposabljanje in informacijske vidike in zagotovili, da bo projekt imel močno evropsko dimenzijo in da se bodo sodelujoči v njem intenzivno učili?

 

     Ker partnerske organizacije prihajajo iz različnih evropskih držav (Avstrija, Bolgarija, Italija, Madžarska, Romunija, Slovenija in Španija) bosta multietnično sodelovanje in skupinsko delo še bolj prišla do izraza. Organizacije bodo sodelovale v vseh fazah projekta, da bi dosegli želene rezultate. Načrtovani tečaji usposabljanja, kjer se bodo mladi veliko naučili o etnični, kulturni in verski toleranci, bodo pripomogli k razvoju sodelovanja in izmenjavi informacij med udeleženci in organizacijami. Med kampanjami v posameznih državah in na seminarjih bomo zbirali informacije o diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji. To bo organizatorjem omogočilo najti boljše in bolj učinkovite načine za spoprijemanje s temi fenomeni in reševanje problemov, povezanih z njimi.

 

             e.) Kako boste zagotovili vidnost aktivnosti?

 

      Dosežke projekta bo možno enostavno spremljati. Vse kampanje bodo pokrivali lokalni mediji, vanje se bodo lahko vključili vsi zainteresirani. V prejšnjih aktivnostih smo tesno sodelovali z množičnimi mediji, ki so pokrivali vse naše aktivnosti. Ker v državah, ki sodelujejo v projektu, še vedno primanjkuje učinkovitih in družbeno koristnih aktivnosti, ki bi jih organizirali mladi, televizija in časopisi iščejo take iniciative in prepričani smo, da nam bodo projekt pomagali popularizirati.

 

     Vidnost zagotavlja tudi sam tip aktivnosti, ki niso usmerjene k majhnim skupinam, ampak so odprte vsem, tako da jih bodo lahko ljudje opazovali in se jim pridružili. Postavitev spletne strani v prvem delu projekta nam bo pomagala predstaviti vsebino dokumentacije, rezultate natečajev, informacije o prihodnjih seminarjih in tečajih ter predstavila inovacije in primere dobre prakse javnosti in potencialnim uporabnikom s področja mladinskega dela.

 

     Prav tako bomo uporabili podporo iniciative Pakta za stabilnost in Evropske komisije - YOUTHNET, da bi zagotovili dodatno vidnost projekta in tematik, ki jih obravnava.

 

             f.) Kako nameravate doseči razširjanje in nadaljevanje aktivnosti, tudi v okviru Programa Mladina?

 

     Nadaljevanje in razširjanje aktivnosti bo omogočil delovni sestanek ob koncu projekta, katerega cilj ne bo le oceniti uspeh tega projekta, ampak tudi pripraviti nove aktivnosti med sodelujočimi organizacijami in državami, ki bodo sicer temeljile na izkušnjah iz projekta 'Tvoja pot k toleranci', vendar bodo skušale rezultate le-tega še dodatno nadgraditi. Ti projekti bodo predloženi tudi programu Mladina Evropske komisije.

 

     V celotnem obdobju trajanja projekta bo ob vseh aktivnostih jasno navedeno, da so organizirane s podporo programa Mladina in Nacionalnih agencij v posameznih državah. Aktivnosti bodo na ta način predstavljene tudi v množičnih medijih, ki bodo pokrivali določene dogodke in v vseh tiskanih materialih, ki bodo nastali v času trajanja projekta - brošure, letaki, analize, multimedijske predstavitve, itn.

 

     Vsi primeri dobre prakse bodo kot modeli za nadaljnjo uporabo posredovani javnim institucijam, nevladnim organizacijam in mladinskim mrežam v regiji in Evropski uniji.

 

           g.) V kakšni meri projekt temelji na medkulturnih delovnih metodah in neformalnem učenju v evropskem kontekstu?

 

      Projekt 'Tvoja pot k toleranci' temelji na skupnih akcijah mladih v različnih državah. Seminarjev, dogajanj na prostem in kampanj v posameznih državah se bodo udeležili tudi sodelujoči iz drugih držav. Rezultati natečajev bodo predstavljeni tudi v drugih jezikih, prav tako bodo vsi rezultati projekta in analize prevedeni v jezike sodelujočih držav.

 

      Ključen način za doseganje medkulturnega učenja pa bo 'Potni list za toleranco'. Njegov namen bo spodbujanje potovanja v druge države, da bi tam odkrili zanimiva mesta, ki so povezana z zgodovino, kulturo in tradicijo, prav tako pa tudi zanimive mednarodne dogodke za mlade. Ta potni list bo zagotovil močno medkulturno dimenzijo.

 

     Projekt bo med sodelujočimi populariziral neformalno učenje. S skupnim delom na različnih aktivnostih - seminarjih, diskusijah in dogajanjih na prostem, bodo bolje razumeli potrebe drugih etničnih skupin, njihove načine življenja in težave, kar je dosti bolj koristno kot učenje iz učbenikov.